Projekt Skandinavija [REPORT]

Jadranje pozimi. Ni šans. Jadranje na Bohinjskem jezeru pri  – 7. Niti slučajno. Ampak ne za Igorja Stropnika in čisto nov napihljiv katamaran Ducky 13. Ni ovir. Če je zadeva nova, jo je potrebno stestirati, doma pa že ne bo ležal.

Ducky je splaval | Ena, Dva, Tri – štart | Prva etapa (Honningsvag-Tromso) Tromso – Narvik | Jezero Tometrask | Reka Torne Dobra 1/2 poti opravljena | Predčasen zaključek? | Uspelo mu je! | Kazalo

Ducky je splaval

Dva dni je Igor preživel dobesedno na Bohinjskem jezeru. Spal je pod milim nebom, brez šotora in v novi Sandiline-ovi obleki, ki je več kot dobro opravila svojo nalogo (keeps you warm and dry). Brez problemov. Kdo je Ducky? Napihljiv katamaranček, težak le 35kg in dolg slabe štiri metre. Res luštna mini stvarca, ki jo lahko zložiš v škatlo ali pa z njo odjadraš kdo ve kam. Zakaj? Igor se skupaj z ekipo Alive pripravlja na prihajajoči poletni podvig. Več kot to, da bo sledil premik na sever, pa zaenkrat ne smemo povedati.

En, dva, tri – štart

Po nekaj mesečnih pripravah je končno napočil čas za štart jadralskega podviga v Skandinaviji. Igor Stropnik se je sam odpravil na pot in si zadal extremen in težak cilj. Na mini napihljivem katamaranu, kjer je prostora ravno za enega Igorja in nič več, prepluti pot od Severnega rta do Stockholma. Ekipa Alive preko telefona spremlja skoraj vsak njegov korak. Po vsakem javljanju iz severa Evrope se bomo potrudili, da vam bomo kar se da nazorno opisali Igorjeve dogodivščine.Slike bodo dodane v kolikor bo to mogoče, odvisno od dostave. Nevarnosti, ki nanj prežijo je ogromno, pa mu bo uspelo?

Štart Ljubljana, avtobusna postaja, cilj Severni rt (North Cape, Northkapp) na Norveškem, ki je pogosto obravnavan kot najsevernejša točka Evrope. Po tri urnem čakanju in zamudi avtobusa (ja prav ste prebrali, pri nas je to mogoče) je avtobus za Stockholm končno prispel. Prtljage ni bilo veliko a za nabito polni avtobus, ki je pripel naravnost iz Bosne, je bilo to skoraj preveč. Nekako so opremo zbasali not in vožnja kot v “Ko to tamo pjeva” se je začela.

Po nekaj prestopanjih in več kot 24 urni vožnji je bil Stochkolm dosežen. Spanja ni bilo veliko, vožnja naporna. Želežniška postaja ni bila daleč. Pot se je nadaljevala z vlakom. Domačini so kaj hitro pokazali zakaj slovijo, kot dobri pivci alkoholnik pijač. Vožnja do Narvika v spalnem vagonu je potekala predvsem glasno in skoraj brez spanja. V Narviku pa spet na bus in v Tomso. En sončen dan pavze in vkrcanje na ladjo ter skupaj s penzionisti do North Cape-a, natančno do Honningsvaga. Precej prijetna vožnja, spanje v salonu, začudeni in radovedni pogledi vseh prisotnih in en dan vožnje je minil še kar hitro. Bližnji pomol, po izkrcanju, ni bil daleč (50 m). Že dolgo pričakovano sestavljanje se je lahko začelo. Vmes še pozdrav radovednega domačina, ki se je hitro pohvalil, da je iz tega pomola štartalo že nekaj avanturistov, željnih jadranja okoli Severnega rta, sam pa da naj bi že prehodil Antarktiko.

Po dolgi in naporni vožnji se sedaj pričenja najbolj raburljiv in nevaren del tega podviga. “Čoln” je sestavljen in štart. Prva etapa se je začela.

Prva etapa (Honningsvag-Tromso)

Kazalo je, da bo šest dni dobro pihalo. Brez odlašanja je Igor takoj krenil na pot. V štartu ni bilo veliko problemov, plovba je bila odlična, nekoliko je kratil idilo le mraz. Nič stopnj je bilo še za domačine premrzlo. V tem času naj bi bilo že topleje. Zato so domačini Igorja še toliko bolj z občudovanjem opazovali, kako pluje proti odprtemu morju. Prva pavza je bila na otoku kjer ni bilo žive duše. Kar naenkrat pa so se ob katamaranu pojavili otroci in učiteljica. Baje iz lokalne šole. Takoj so navdušeni potegnili ven svoje Ipad-e in že raziskali kakšna pot je še pred Igorjem.

Pred njim pa niso bili ravno rožnati dnevi. Del ki velja za najbolj estremen in nevaren v tem delu poti je upravičil svoj sloves. Če kar povzamemo Igorjeve besede:

“ Štiri dni p*******. Estremen mraz, veter na polno, ves čas je pretila nevarnost, da me odpihne ven, na odprto, tam poti nazaj ni več. Mraz tak, da me treslo ves čas, tudi po par ur zapored.”

Ob vsakem postanku, je samo iskal primerno plažo, da je lahko čim prej sestavil in skočil pod šotor. Počakal je toliko, da se je vsaj nekoliko segrel, da je minila tresavica in potem dalje. Da je bila bera polna je vmes še deževalo.

Proti jugu pa je postajalo vedno topleje. Vsak dan, si je poiskal eno plažo, ki jo je včasih iskal tudi po dve do tri ure. Oprema, ki jo je imel na sebi mu je tako rekoč rešila marsikaj. Oblačila Sandiline, neprepustna obleka je zmagala in kapa Seal Skin sta mu pomagala prihraniti, kar nekja telesne temperature. Pravi da: “Če ne bi imel teh cunj, bi umrl!”

Tromso – Narvik, Skandinavija BLOG

Pot proti prvi večji postaji Narviku se je nadaljevala. Več ali manj že navajen na ritual.

“Sem vstal, sem jedu riž, sem jadru, sem šel, sem jadru, sem jedu riž, sem spal, sem vstal, sem jadru…”

v teh dneh naj bi shujšal že vsaj za šest kilogramov. Riž in piškoti so njegova edina hrana. Riž si kuha večinoma na drva, vodo dobi iz potokov.

Pri Tromsu se je ponovno pričel na težji del poti. Ozki kanali, močni vetrovi in tokovi.

“Če ne zadaneš tapravega časa in vetra se ne premakneš nikamor. Ni lahko!”

je enega izmed težavnih delov poti opisal Igor. Po borbi z močnim vetrom in strahom, da se napihljivemu katamaranu kaj ne pripeti, je kljub vsemu srečno prispel do Narvika. Tam pa prvič spanje na malce bolj toplem a še vedno neudobnem. Želežniška postaja je super nadomestila šotor poln vode.

Do sedaj je ob poti srečal že kar nekajdomačinov. Na severu so v večini prijazni. Ribiči so sicer gledali precej začudeno, ostali pa so bili vedno pripravljeni pomagati. Predvsem s svojimi HI-Tech napravcami. Najboljše pri tem je, da ko je že mislil, da tukaj pa živ bog ne živi, se je vedo našel kakšen radovednež iz kraja nimam pojma kje.

Najtežji del poti je za Igorjem ampak še zdaleč poti ni konec. Nevarnosti je še ogromno. Naslednja etapa se prične na reki. Ta ga bo po zavitih poteh in nevarnih odsekih vodila vse do Stockholma. Če mu bo uspelo bomo izvedeli kmalu.

Jezero Tometrask

Po dnevu “pavze” na želežniški postaji v Narviku, je Igor Stropnik pot do naslednje postaje nadaljeval z vlakom. Pot ga je vodila do Abiska, majhnega mestece ob jezeru Tometrask. Še vedno ga daje nespečnost in pravi:

“dneva in noči ne moreš ločiti in zato spiš veliko manj.”

Če mu je do sedaj pri plovbi več ali manj pomagal veter, v tem delu poti ni bilo tako. S pomočjo vesel in vetra mu je komajda uspelo premagati jezero od začetka do konca. Na koncu le tega pa…

Igor na poti nima karte in če ne sreča ljudi, niti ne ve kje se nahaja. Tako tudi ni vedel, kdaj je prišel do točke, kjer se jezero spremeni v reko. Vedno glasnejše šumenje, je njegovemu šestemu čutu dalo vedeti, da je bolje preveriti kaj se dogaja. Parkiral je ob robu jezera in se peš odpravil naprej. Po le nekaj malega hoda pa je odkril, od kje ta šum. Pred njim so se razprostirale grozovite brzice. Uf! Če bi katamaran zapeljal tja, se ne bi dobro končalo.

Ni mu preostalo drugega, kot da je čoln odvlekel okoli. Tako, premagal je jezero. Na vrsti je reka. To bo še zanimivo! Kje točno so brzice še sam ne ve, če bo lahko kje spal tudi ne, vremenska napoved ne kaže najbolje. Reka Torne lets go!

Reka Torne

Brez karte in brez občutka za noč in dan je Igor nadaljeval pot po reki Torne. Cilj, morje. Malo je jadral, malo veslal. Ves čas pa je moral pozorno poslušati šumenje reke in ob brzicah predčasno ustaviti. Pot okoli brzic ni bila prijetna. Katamaran je moral sam vleči okrog in samo upal je lahko, da je pot prehodna. Drugače, ga je moral spuščati po vrvi navzdol. Zgodilo pa se je tudi, da ni šlo ne eno ne drugo. Takrat mu ni preostalo drugega, kot da čoln priveže, sam pa se zlekne na bližnji travnik. Bo že jutri pogruntal kako naprej.

Po nekaj urah spanca, pa so ga zbudili čudni glasovi. Muuuuuu, muuuu… spal je na pašniku na katerem se je v tistem trenutku nahajalo vsaj 50 krav. Hitro se je pobral in ob odhodu srečal kmeta. Prijazen domačin mu je ponudil pomoč in na tovornjakcu prepeljal Igorja in čoln okoli brzic. Na poti pa mu ni pomagalo niti vreme, ves čas je deževalo in še vedno je bilo precej hladno, za ta letni čas.

Igor pravi, da je bila reka na začetku zelo lepa in tudi prostor za spanje je hitro našel. Vedno nižje kot se je spuščal, težje je bilo najti prostor. Več ali manj je ob reki v spodnjem delu vse poraščeno. Spal je na peščenih plažah in v šotoru. Komarji so baje neustavljivi.

Enajst dni na reki, je bilo precej napornih. Več ali manj sam v divjini v borbi z reko in naravo. Veter je pihal po reki navzgor, on pa je jadral po reki navzdol. Včasih se ni premaknil tudi kakšen dan. Domčini, ki jih je tu in tam srečal ob poti so ga svarili pred medvedi in jeleni. Ni imel te «sreče», da bi jih bližje spoznal. Je pa srečal tapravega divjega losa. Tudi to je nekaj.

Dobra 1/2 poti opravljena

Igor je na poti že več kot mesec dni. Del poti je prepotoval tako z avtobusom, kot z vlakom kot tudi z ladjo. Cilj prejadrati pot od Severnega rta do Stockholma se zdi vse bolj dosegljiv. Nespečnost in mraz ga na poti precej omejujeta. Vsekakor pa je že dokazal, da se znajde v vsaki situaciji. Je še vedno riž, spi v šotoru, ker so komarji neznosni. Šotor pa si segreje tako, da kar kuha v njem. Zaenkrat še brez nesreče. Dneva in noči še vedno ne loči.

Ob poti je spoznal že kar nekaj domačinov. Najbolj všeč mu je njihova prijaznost in gostoljubnost. Po poti ob reki jecelo srečal družino pri kateri je lahko prespal in šel z njimi v savno. Drugače pa je po reki navzdol v mini vasicah srečal kar nekaj savn. Očitno je to priljubljena socialna točka domačinov. Pravi tudi, da je veliko domačinov brez elektrike in interneta in da tega niti ne potrebujejo.

Po tolikšnem času na katamaranu je Igor izgubil že kar nekaj kilogramov, pred seboj pa ima še slabo polovico poti. Morje, ki je pred njim je prej sladko kot slano. “Direkt za kuhat riž”, pravi Igor. Po poti navzdol se bo poskušal držati bolj obale, a nikoli ne veš kam te lahko odnese. Predvsem pa upa da veter bo, saj bo z vesli pot vsaj dvakrat daljša. Upa tudi na ugodne razmere in čim hitrejši pristanek v Stockholmu. Držimo pesti, še enkrat toliko in cilj je dosežen!

Predčasen zaključek Projekta Skandinavija?

V zandnjem javljanju je Igor Stropnik že premagal reko Torne in prišel na začetek Botnijskega zaliva. Če bi šlo vse po planih, bi v dobrem tednu dni prijadral do Stockholma. A temu ni bilo tako.

Nekaj dni mu veter ni bil naklonjen, tako je pavziral kar pri prijaznih domačinih. Ko pa se je veter le obrnil v pravo smer je pot lahko nadaljeval po Botnijskem zalivu navzdol. Včeraj smo se slišali in povedal nam je, kako še ne ve, kako in če bo nadaljeval pot.

Pihalo naj bi okoli 20 vozlov. Odlične razmere za hitro premikanje proti cilju. Užival je v situaciji a kar naenkrat so se pojavili visoki valovi.

“Valovi 2-3 m, še v življenju nisem videl takšnega vala, kar glisiral in surfal sem z enim jadrom in letel je k svinja”

je še vedno v elementu pripovedoval Igor. Ko je uvidel, da zadeva postaja že malo nevarna, je pospravil jadro in v tistem trenutku ugotovil, da je odpovedalo krmilo. Pravi, da:

”še dobro, da je bilo pripeto, če ne bi ga popolnoma izgubil!”.

V razburkanem morju, med visokimi valovi in brez krmila je mislil:

“To je to, game over, konec je!”.

Zaradi visokih valov je vozil 3 – 4 km vstran od obale. Tako je moral brez krmila kar nekaj časa iskati pravo priložnost za vstop na plažo. Naredil si je improvizirano krmilo iz vesla in v nekaj urah je uspel najti primerno zatočišče za nočitev. V naslednjih dneh bo poskusil popraviti krmilo, če mu to ne bo uspelo, je pot s katamaranom do Stockholma za Igorja žal končana. Držimo pesti, da mu uspe in da uspešno zaključi zadani cilj.

Uspelo mu je!

Uspelo mu je! Igor je javil: “Prispel sem v Stockholm, sem v marini!“ Projekt Skandinavija je izpeljal do konca. Uspelo mu je, kar si nismo niti predstavljali. Živ in zdrav, brez poškodb na njemu in na napihljivem katamaranu, le z nekaj kilogrami manj in brez občutka za dan in noč je preplul Skandinavijo od zgoraj navzdol. Čestitali so mu celo Skandinavci, kaj tagega naj ne bi uspelo še nikomur. 

45 dni brez noči, brez elektrike, brez trdne strehe na glavo, brez radiatorjev, brez klime, brez štedilnika, brez mikrovalovne, brez televizije in brez prave hrane je eden našihnajvečjih jadralskih avanturistov Igor Stropnik preživel v Skandinaviji. Pred odhodom si je zadal cilj, z napihljivim katamaranom bo preplul pot od Severnega rta do Stockholma. Takšnega podviga se po naših informacijah ni lotil še nihče.Toda Igorju je uspelo izpolniti svoj cilj in postaviti nov mejnik med svetovnimi jadralskimi avanturisti.

Pot je bila vse prej kot lahka. Preplul je več kot 2600 km. S težkim začetkom na odprtem morju in med otoki je na njega ves čas prežala nevarnost prevelikih valov in vetra, ki bi ga lahko odnesel ven, na odprto. Uspešno je ves premražen prestal prvo oviro in se z vlakom odpravil proti jezeru. Jezero ni bilo preveč težka ovira, kar pa ne more reči za reko, ki je sledila. Najbolj nevaren del poti, za katerega to sploh ni predvidel. Brzice so se vrstile ena za drugo in včasih je komajda ušel nevarnemu spustu. Reko mu je uspelo premagati. Pred njim je bil “le” še Botnijski zaliv. Toda brez težav ni šlo. Nepričakovani visoki valovi in precej nemirno morje sta pustila posledice. Pokvarjeno krmilo. Mislil je, da je konec. Zadevo je začasno rešil z veslom in kasneje celo z improvizacijo krmilo nekako popravil. Uspelo mu je, priplul je v Stockholm in se privezal v marino. Pot je bila končana.Yes, he did it!

Kaj si je od avanture najbolj zapolnil, pa naslednjič, ko prispe nazaj v Slovenijo in strne misli. Zaenkrat vemo le to, da ima komarjev dovolj za vse življenje in da so ga navdušile lepe Švedinje. Tekom leta, pa lahko pričakujemo tudi video obliko Igorjeve avanture. Komaj čakamo!

10 komentarjev na ”Projekt Skandinavija [REPORT]”

  1. Zadnje Igorjevo sporočilo: “Barka popravljena, razmere ugodne, startam proti Stocholmu, v nekaj dneh bi lahko prispel na cilj.”

  2. Kar zardevam ob misli, da se poleti preganjem gor in dol po Jadranu. Že ob ogledu filma od Slo do Albanije sem si rekel “kapo dol.” Kaj zdaj? Skalp? Ne gre. Čestitke.

Pusti komentar

Tvoj email ne bo objavljen.

*

Lahko uporabiš HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>