Karpatos 2012, [REPORT]

Možgani na off |  Secret spot | Plezalni dan | Žur | SurfsUp! | Kirnija velikanka, rekordni ulov? | Potaplanje in vodni štarti | Kazalo

Del ekipe Alive se je v julijskih dneh odpravil proti grškemu otoku Karpathos. Že nekaj let zapored, je to stalna destinacija windsurferskega dela ekipe. Uživanju in izbolševanju trikov na enem izmed najboljših spotov daleč okoli bomo letos dodali tudi  izvajanje windsurf tečajev in kamp windsurfanja v kombinaciji s plezanjem in raziskovanjem otoka. Ekipa se je na dolgo pot proti Grčiji odpravila s kombijem. Prvih nekaj dni bo izkoriščenih za uživancijo, potem pa veselo na delo. Kaj se jim dogaja bosta v obliki reportov pridno pesnila Riba in Branka. Beri dalje ali pa spakiraj kovčke in se jim pridruži na Karpathosu, do konca julija bodo tam.

Možgani na off

Mislimo, da nam ne boste zamerili, da smo prve dni računalnik postavili na stran. Vse dneve smo raje preživeli na plaži, v vodi in izkoristili proste dni kolikor se da. Eno leto je kar dolga doba, toliko časa nas namreč že ni bilo tukaj.

Kaj smo pravzaprav počeli ves ta čas? Smešno vprašanje. Surfali seveda. Pa o tem danes ne bomo preveč, tu bomo še ves mesec in za takšne reporte bo še čas. V času ko nismo surfali, smo obiskali  nekaj zanimivih plaž, od „naseljenih“, to so tiste z ležalniki in marelami, do samotnih, tistih s težko dostopnimi kotički obale. Morsko dno je povsod drugačno in le-to te vedno znova navduši. Med skalami v vodi je veliko življenja. Ogromno je različnih rib, zaradi katerih si je predvsem ribič Riba lahko dal duška. Podvodni ribolov je poleg surfanja njegova strast, zato so Ribje večerje tukaj skoraj stalnica. Sveže ribe so res odlične. Morali bi se nam na kakšni pridružiti. Kako smo prišli do skrivnega spota, kjer so najboljše ribe pa naslednjič.

Secret spot

Med potepanjem po otoku nas je v mestu Olympos strarejša gospa „upecala“ za prevoz do zelo majhne vasice, v kateri živi le 10 ljudi. Od teh smo tri srečali med potjo:). V vasi imajo restavracijo, katere lastnica je ravno ta gospa. V zahvalo nam je postregla s pijačo in sladico. Na naše veliko presenečenje je bilo kar nekaj miz zasedenih. Pa ne z domačini, ker bi to pomenilo, da bi bila tam vsa vas, ampak s turisti, ki so uživali ob hrani in pijači. Zakaj smo bili presenečeni? Ker je ta vasica resično »bogu za hrbtom« in še malo naprej. Res ne vemo, kako so ljudje našli pot do tja. Kljub vsemu pa jo tudi mi priporočamo, samo najti jo morate.

No, kje smo že ostali? Aha…pri ribi in secret spotu (priporočilo ženice). Najlažja pot do nje je seveda z barčico, ampak če le-te nimaš, te čaka zelo dolga pot po klancih gor in dol, po makedamu ob prepadu in po poti, ki nima označb. Saj to ne bi bilo nič hudega, če bi bila pot samo ena. Tako pa si se moral it Macgyver-ja (to je un stric iz televizije ki vse zna) in se znajt, da si prišel živ do cilja. Ves trud in strah sta vsekakor poplačana ko ugledaš spot, katerega vam ne izdamo. Čudovita kamenčkasta plaža, obdana z hribovjem, pred tabo pa samo horizont. Na plaži nikogar, samo narava in ti…you definitely feel ALIVE.

Plezalni dan

Dan smo pričeli nekoliko kasneje, da smo se malo spočili od surfarije in se odpravili na bližnjo naravno plezalno steno. Napeljali smo vrvi in se seznanili z osnovami varnega plezanja. Na razpolago smo imeli dve plezalni smeri, ki sta bili kar zahtevni in polni izzivov. Na prvi smeri so se začetniki kar kmalu srečali s prvo večjo oviro, ki jih je konkretno izmučila. Na videz je izgledalo lahko, a v steni je vse drugače. Niso se vdali ampak zagrizli v steno še močneje, a kljub trudu je v večini primerov stena ostala nepremagana.

Druga smer je bila na videz zahtevnejša, vendar bolj popustljiva. Preplezalo se jo je »kot bi rekel keks«. Pomežik na eno uč. Ob odhodu si je vsak postavil cilje za naslednji plezalni poldan, »naslednjič bo še bolje in prva smer bo premagana!«.

Popoldan smo se seveda odpravili na plažo in čas izkoristili za surfanje v prijetnih začetniških razmerah. Surfs up! Surferske ure se kar seštevajo, brez pavze!

Žur

Dopust ne bi bil pravi, če se ga ne bi tudi žuralo. Seveda moraš imeti naslednji dan močno voljo za it na vodo ali pa imet grozno srečo, da ne piha. Kar pa so na Karpatosu samo pobožne želje. Prvi mini spoznavni žur ob ognju in kitari je bil najtaboljši v izi različici in z odličnim ambientom za spoznavanje novih ljudi in pogovor s starimi znanci.

Druga žurka pa je bila malo bolj na off in se je odvijala v lokalčku na plaži. Ime lokalčka se nič kaj ne sovpada z gosti. V Chicken bayu – Baja, smo plesali do poznih jutranjih ur. Po celonočnem jutranjem razmetavanju je doma sledil »spuntino di mezza notte« in zaslužen spanec. Sedaj pa že nabiramo kondicijo za naslednji žur v Anemosu. Kondicijski treningi so vsak dan na vodi, na plaži in v baru. Oyeaaa!

SurfsUp!

Imeli smo odličen surferski dan. Razmere so bile pravšnje za prav vse. Nekateri so se navajali na idejo uporabe trapeza, drugi so ga dejansko uporabljali, tretji pa izvajali nove trike. Z video analizo smo ugotovljali tudi naše napakice, ki jih bomo naslednji dan z veseljem popravili. Vsi smo zadovoljni in komaj čakamo jutri. Tu ni počitka, ko piha piha za vse!

Nekateri so mnenja, da jim je poleg učitelja k uspešnemu surferskemu dnevu pripomogla tudi popoldanska Nutella. Le-to si je bilo kar težko izboriti. Pregovor pravi: »Ena žlica Nutelle na dan ni nič, pojej vsaj tri ali pa to ni nič!«. Tako je Nutella skoraj pristala tudi na plaži, »v avtu bi se res da stopila, doma pa bo uničena« in po dolgem pogajanju je le ostala doma. Vseeno pa jo je kar nekaj kar izpuhtelo. Uf, le kaj bi brez nje. Ni surfanja brez…pa pika!

Kirnija velikanka, rekordni ulov?

Kaj se lahko zgodi, da Riba postane žalosten. A, da ni vetra ali B, da ostane brez največje ribe ever? Odgovor A na Karpatosu ni možen torej, nam ostane le odgovor B. Med lovljenjem hrane za večerjo, je Riba srečal in uspešno ustrelil Kirnjo. Veliko ribo, ki se hrani z manjšimi ribami. Večerjali bi jo lahko še ves teden. A žal ni šlo vse po načrtu. Riba velikanka se je s puščico vred zagozdila v zanjo premajhno luknjo in ni in ni prišla ven. Tudi po več urah ne.

Na obali smo bili že rahlo zaskrbljeni, saj se je sonce že spuščalo, njega pa od nikoder. Nato je naš ribič ves žalosten priracal nazaj in nam povedal, kako je ostal brez največje ribe v zalivu. Tokrat je zmagala kirnja oz. druge ribe v zalivu, ki bodo imele pojedino of the life time. Naslednjič bomo mi ujeli dvakrat večjo in še vse njene strice in tete zraven.

Pri windsurfanju smo že toliko pogumni, da vsi osvajamo veščine trapeza. To pa pomeni, da nas kar veselo meče po luftu. Žal brez modric ne gre. Prvo mesto v kategoriji modric je osvojil Boštjan,  najboljši umetniški vtis pa je pustil Majki. Sedaj čakamo prvega, ki bo začel uporabljat zanke za noge…le kdo bo to bil?

Potaplanje in vodni štarti

Do sedaj smo se že ogromno naučili in doživeli. Prišli so tudi že novi surfarji in vsak dan je bolj zabavno. Včeraj je bil dan učenja vodnega štarta. Izgledalo je, kot da se ga uči ves zaliv. Lep pogled. Nekateri v zelo nizki vodi, drugi v globoki, učiteljo pa med njimi in kričanje na vse strani. Mi smo to lekcijo bolj ali manj uspešno osvojili, sedaj je treba samo vaditi in vaditi in ne pozabiti na supermena.

Water start tution by Sam Ross

V teh dneh smo se tudi potapljali. Riba nam je pokazal osnove. Čeprav je vsak mislil, da to že obvlada in se je celo dotaknil dna, pa o pravilnem potapljanju ni bilo ne duha ne sluha. Dogajanje v vodi smo posneli s podvodno kamero in zvečer pogledali posnetke. Vsi skupaj smo lahko videli naše napake in boljše potope, ki so sledili, po usmeritvi. Naredili smo še krog po zalivu in si ogledovali zanimivo morsko dno, polno skal, rib in rakcev. Večina nas je prvič videla moreno v živo v naravnem okolju. Bilo je prečudovito – skoraj tako kot v spodnjem filmčku:

Free diving French Polynesia | Pelagic Life


Pusti komentar

Tvoj email ne bo objavljen.

*

Lahko uporabiš HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>